Sodelujejo: Zemira Alajbegović Pečovnik, Barbara Borčić, Neven Korda, Marko Kovačič, Dušan Mandič, pogovor moderira Sezgin Boynik.

Razprave o civilni družbi v Sloveniji v osemdesetih letih minulega stoletja so obravnavale mnogo tem, od nacionalizma, neodvisnosti, demokracije do represije. Poleg teh normativnih diskurzov sta se v tistem desetletju pojavila tudi punk in alternativna scena, ki sta s seboj prinesla mnogo različnih teoretskih del in novih oblik umetniškega izraza.

Na okrogli mizi bomo govorili o osemdesetih letih minulega stoletja na osnovi protislovij in napetosti, ki so se tedaj pojavljala z bližanjem k nacionalistični rekapitulaciji po eni strani (kar lahko vidimo v Novi reviji) in po drugi z alternativno definicijo civilne družbe.

Ta alternativni pogled na civilno družbo bomo skušali razjasniti tako, da bomo najprej razpravljali o vlogah punk in hard-core gibanj. Retrospektivno bomo skušali razumeti radikalne prelome, ki sta ju vpeljala na alternativno sceno v Sloveniji.

Druga tema razprave je vloga historično-materialističnih in psihoanalitičnih teorij ter vpliv slovenskih althusserjevsko–lacanovskih teorij na alternativno gibanje. Tovrstna teoretska dela so vpeljala močno kritiko normativnega in meščanskega razumevanja ideologije, kar je še posebno pomembno za razumevanje preobrazbe konceptov kot demokracija in svoboda, ki sta bila ključna v razpravah o pomenu civilne družbe. Moje izhodišče je, da so se definicije in izražanja demokracije in svobode bistveno razlikovali v alternativnih in normativnih pristopih k civilni družbi.

 

Druge možne teme razprave vključujejo še:

• odnos med samoupravljanjem in alternativnimi oblikami organiziranja (npr. FV, NSK, in ŠKUC),
• kritike reprezentacije v odnosu do gejevsko-lezbičnega gibanja, punk sloga in umetnostne teorije,
• vprašanja sile, nasilja in negacije na alternativni sceni, o katerih razpravljajo prva številka VIKS-a in več albumov Borghesie,
• kako se je razpravljalo o fašizmu v odnosu do alternativnih pristopov k civilni družbi.

 

 

Sezgin Boynik (1977) živi in dela v Helsinkih. Doktoriral je na Oddelku za družboslovje Univerze Jyväskylä s tezo »Towards a Theory of Political: Art Cultural Politics of ‘Black Wave’ Film in Yugoslavia, 1963-1972«. Objavljal je dela o punku, odnosu med estetiko in politiko, kulturnem nacionalizmu, gibanju Situacionistična internacionala in jugoslovanskem filmu. Bil je sourednik zbornika Nationalism and Contemporary Art (z Minno L. Henriksson, Rhizoma & EXIT, Prishtina, 2007) in s Tolgo Guldalli soavtor knjige An Interrupted History of Punk and Underground Resources in Turkey 1978-1999 (BAS, Istanbul, 2008). Med njegovimi nedavnimi članki so “New Collectives” (Retracing Images, Brill, Boston & Leiden, 2011), “Cultural Policy of Dusan Makavejev” (Kino! Journal No. 15, Ljubljana, 2011), “Discontents with Theoretical Practices in Contemporary Art” (Journal of Visual Art Practice 10:2, London, 2011), “Art of Slogans – in two parts” (TKH No. 19 in 20, Beograd, 2012), “Dimitrije Tucovic i Srpsko-Albanski ‘Istoricisticki’ Odnosi” (Cenzura d.o.o., Novi Sad, 2013), “Social Surrealism: Historical-Materialist Theses on the Mystery of Art” (Open Space Journal, Dunaj, 2013) in “Marxist-Leninist Roots of Zenitism” (Filmkollektiv, Frankfurt, 2013). Boynik je izdal tudi več umetniških knjig, med drugim Counter-constructivist Model (skupaj z M.L. Henriksson, Labyrinth Press, Stockholm, 2012), Still Stealing Steel: Historical-Materialist Study of Zaum (Rab-Rab Publications, Tbilisi, 2014) in Noise After Babel: Language Unrestrained (Spector Books, Leipzig, 2015, v pripravi). Je tudi urednik revije Rab-Rab: Journal for Political and Formal Inquiries in Art.

Poleg publicistične dejavnosti Boynik dela tudi kot konceptualni umetnik, med njegovimi instalacijami je npr. On Lenin: Atlases, Herbariums and Rituals (Anders Bergman Galleri, Helsinki, 2012).