Slovenska premiera dokumentarnega filma o »plakatni aferi« in pogovor z avtorjema Corinne Enquist in Tomo Bačićem, Jožefom Školčem in člani Novega kolektivizma. Pogovor moderira Blaž Vurnik
V soboto, 28. februarja 1987 je beograjska Politika objavila članek z naslovom »Podvala na plakatu«. Javnosti je razkrila likovno predlogo osnutka plakata za Dan mladosti, ki ga je pripravil Studio Novi kolektivizem (Studio NK) in ki ga je izbrala žirija skupaj s štafetno palico kot celostno idejno rešitev projekta štafete mladosti. Tistega leta je bila namreč Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS) zadolžena za izvedbo tega že tedaj nekoliko preživetega in problematiziranega vsejugoslovanskega dogodka. Retrogardistična predelava totalitarne likovne podobe v zrcalo bratstva in enotnosti je prišla na dan šele po odkritju, da si je Studio NK motiv sposodil pri nemškem umetniku Richardu Kleinu iz tridesetih let 20. stoletja. Šlo je torej za predelavo podobe, ustvarjene v ideološkem in propagandnem stroju nacistične Nemčije. Tako je nastala plakatna afera. V naslednjih dneh in tednih je bila novica o predelanem plakatu ena od najbolj vročih vsejugoslovanskih tem.
Ob aferi so se zganile tudi uradne osebe in organi pregona. Temeljni javni tožilec je od Uprave za notranje zadeve prejel ovadbo, ki je bremenila člane Studia NK kaznivega dejanja žalitve SFRJ. Čeprav se je okoli plakata dvignilo veliko prahu, je afera intenzivno polnila medijski prostor le dober mesec, nato se je vse skupaj nekoliko umirilo. Po slabem letu dni je ljubljansko javno tožilstvo zavrglo ovadbo zoper avtorje plakata in odstopilo od pregona ter sprejelo tezo, da je šlo pri predelavi plakata le za način umetniškega izražanja.
Plakatna afera temeljev socialističnega samoupravljanja ter bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ni nevarno zamajala. Je pa v teh temeljih napravila nekoliko razpok. Čas, v katerem se je afera relativno hitro odvila, je bil že tako prepreden s specifičnimi, bolj ali manj konfliktnimi odnosi med Slovenijo in federacijo, med slovensko mladinsko organizacijo na eni ter drugimi družbenopolitičnimi organizacijami na drugi strani, med nastajajočo civilno družbo in oblastjo ter drugimi kombinacijami.
Lepa umetnost zrcaljenja se imenuje dokumentarni film, ki je nastal v produkciji D’Art, svojo premiero pa je doživel v Zagrebu letos spomladi. Avtorja filma sta Corinne Enquist in Toma Bačić. Corinne Enquist se je rodila v Zagrebu, kjer je diplomirala iz francoskega in angleškega jezika. Leta 2000 je magistrirala v New Yorku iz umetnostne zgodovine in art marketinga pri dražbeni hiši Christie’s. Je avtorica več velikih in odmevnih razstav v Zagrebu, kot sta Zatvoreni svjetovi, Williamsburg, New York o sodobni umetniški koloniji v New Yorku in Bunny Revisited, razstava Eduarda Kaca. Več let je bila vsebinska koordinatorka angleške verzije culturenet.hr. V letih 2012/2013 je sodelovala pri pisanju in razvijanju scenarija za film The Fine Art of Mirroring producentske hiše D’Art iz Zagreba, ki se je uvrstil v IDFA Amsterdam 2013. Je tudi koscenaristka in režiserka projektov Turbo Classico in Križ, rat i mir producentske hiše D’Art.
Toma Bačić je rojen leta 1976. Diplomiral je iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Delala je na HTV kot režiser in scenarist, novinar in kritik v oddaji Transfer o sodobni kulturi in umetnosti. Napisal je številne ocene in kritike za časopise, kot je Zarez, in strokovno literaturo za mednarodne trainspotting publikacije. Poleg številnih televizijskih avtorskih prispevkov (Sepultura, heavy metal u totalitarizmu; Disco FV, Sonic Youth, glazba i likovna alternativa ’80ih itd.), je v letih 2012/2013sodeloval pri pisanju in razvoju scenarija za film The Fine Art of Mirroring producentske hiše D’Art iz Zagreba, ki se je uvrstil v IDFA Amsterdam 2013. Je tudi koscenarist in producent projektov Turbo Classico in Križ, rat i mir producentske hiše D’Art.
Pogovor bo moderiral Blaž Vurnik.
Blaž Vurnik je zgodovinar in kustos v Mestnem muzeju Ljubljana. Leta 2005 je izšla njegova knjiga »Med Marxom in punkom-vloga Zveze socialistične mladine Slovenije pri demokratizaciji Slovenije (1982-1990)«, v kateri je na podlagi arhivskih virov obdelal tudi plakatno afero in njeno umeščenost v politični razvoj konca osemdesetih let. Leta 2013 je na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani doktoriral z disertacijo »Konfliktna razmerja v SFR Jugoslaviji z vidika političnih odnosov (1974-1990)«. Je soavtor razstave »Zgodovina Slovencev« na Ljubljanskem gradu in avtor več stalnih in občasnih razstav v okviru Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Ukvarja se tudi z interpretacijami industrijske dediščine in zgodovino otroštva v drugi svetovni vojni. Njegova najnovejša objava je stripovska pripoved v soavtorstvu z Zoranom Smiljanićem »Spomini in sanje Kristine B. Ljubljana 1941-1945«
