Graditelji

Skupina je izdelala naslednje projekte:

– prenova stanovanja T. Lorenčič, 1985,
– Retrograditeljske miniature, 1986,
– Gesundes leben – Frohes schaffen, 1987,
– Ausstellungssaal der Ausstellung, 1987,
– Gradoustrojstvo, 1987,
– New in the Old: natečajni projekt, 1987,
– Fiat Haus, 1988,
– scenografija filma Silicijev horizont, 1988,
– Slovene territory (projekt kolonizacije slovenske zemlje) in Kostnica za Slovenijo, 1991,
– projekt za opremo galerije Anonimus, 1992.

Graditelji so uporabljali estetiko in elemente historičnih virov, predvsem totalitarnih režimov polpretekle zgodovine. Sporočilo je bilo v duhu NSK-ja družbeno provokativno.

Formalni izraz Graditeljev je temeljil na retroavantgardnih principih z vpletanjem citatov in kompozicije kolažev, sestavljenih iz sodobnih in historičnih form s predelanimi simboli. Graditelji so uporabljali specifičen arhitekturno-urbanistični jezik, ki je bil uporabljen za vzpostavitev kode družbeno angažirane izjave znotraj specifičnega arhitekturnega medija in v estetiki gibanja NSK v času razpada avtoritarnih režimov konec osemdesetih let.

Za ponazoritev ideološke usmeritve Graditeljev naj zadostuje naslednji citat iz javno branega manifesta skupine na stopnicah Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani maja 1985; v smislu desubstancializacije zatohle ideologije patriotskega slovenstva je bil bran v angleškem jeziku:

»Ni pomembno strinjanje ali nestrinjanje s tistim, kar imamo radi, z našim verovanjem, ki nikakor ni osnova naših zamisli. Ne gre za ustvarjanje resnice, kjer je ni. Vendar pa smo strogi in nepopustljivi, če vidimo, da se pokvarjeno meša z lepim, da se prijatelj druži s sovražnikom. Zato je naša metoda metoda socialističnega totalitarnega realizma, nezdružljivo povezanega z nerealističnim humanizmom, močnim relativizmom. Mar ni Lenin rekel, da je od vseh umetnosti graditeljstvo najpomembnejše? ‘In ljudstvu najdostopnejše,’ je dodal Stalin.«