Oddelek za čisto in praktično filozofijo

Leta 1986 je NSK izdelal »organigram« – konceptualno organizacijsko strukturo, ki je prikazovala obstoječe in načrtovane skupine, poleg njih pa še abstraktne skupine, ki se niso nikoli oblikovale, ne prej ne potem. Tam je bil prvikrat omenjen Oddelek za čisto in praktično filozofijo ter retoriko. Vse skupine NSK-ja so bile vešče proizvajanja retoričnih in teoretičnih besedil, tako da je bil osrednji organ do neke mere odveč. Organigram je predstavil besedila in izjave posameznih oddelkov ter skupna besedila NSK-ja, ki so nastala v sodelovanju in niso bila vezana na določeno skupino. Potem je dejansko tudi nastal Oddelek za čisto in praktično filozofijo, ki je simboliziral intelektualne ambicije NSK-ja. Ustanovljen je bil leta 1987 med gostovanjem Laibacha v Deutsches Schauspielhaus v Hamburgu na pobudo filozofa, urednika in sodelavca NSK-ja Petra Mlakarja. Mlakar je odkril naravno sorodnost med NSK-jem in svojim lastnim prvinskim neohegeljanskim oziroma neoneoplatonističnim diskurzom; kolektiv NSK je poznal že nekaj časa in bil v dobrih odnosih z njim. Med vplivi na svojo misel navaja apofatično filozofijo, Hegla, de Sada, Heideggerja, Freuda ter vzdušje domače Škofje Loke, tisočletnega mesteca z gradom severozahodno od Ljubljane. Leta 1985 je prispeval teoretski spis za antologijo Punk pod Slovenci in z Dušanom Mandičem iz IRWINA sodeloval pri urejanju posebne številke Problemov o Neue Slowenische Kunstu. Napisal je tudi Lepe Kartažanke, prvo sadomazohistično novelo v slovenski književnosti.